Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     obešenje obéšenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od obesiti: nepravilno obešenje luči / samomor z obešenjem ◊ avt. avtomobil ima posamično obešenje koles njegova kolesa imajo posamične obese