Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     občost óbčost  -i ž (ọ̄) 1. knjiž., redko splošnost: občost veselja / naloga, ki mu jo je naložila občost skupnost, družba 2. filoz. kar se nanaša na bistvene skupne znake pri vseh primerkih: prehajati preko posebnosti v občost