Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     novotvorba novotvórba  -e ž (ọ̑) 1. med. skupek izrojenih celic kakega tkiva: zdraviti novotvorbe 2. ekspr. kar je bilo nedavno narejeno: železobetonska novotvorba ◊ lingv. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena