Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     nosilnica nosílnica  -e ž () 1. v nekaterih deželah priprava s sedežem, ležiščem za nošenje, prenašanje pomembnih oseb, žensk: nesti na nosilnici, v nosilnici; papež je stopil z nosilnice; rimske, vzhodnjaške nosilnice / odprta, pokrita nosilnica 2. knjiž. nosila: dvigniti nosilnico z ranjencem; zasilna nosilnica 3. nar. gorenjsko večji kos platnenega, vrečevinastega blaga za nošenje sena, stelje: zavezala je nosilnico in si jo dala na glavo / rjuha nosilnica




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA