Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     nočevati nočeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. prenočevati, spati: nočevati na prostem; nočevati po hotelih, senikih; ali bi lahko nočeval pri vas 2. star. ponočevati: v mladosti je pogosto nočeval; vse noči nočuje