Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     bliščati se bliščáti se  -ím se tudi bliščáti -ím nedov. (á í) star. bleščati se: zvezde se bliščijo; vse se je bliščalo od zlata / mesto se blišči v daljavi bliščèč se -éča -e: bliščeče se bodalo; prim. bliščeč