neizogiben nèizogíben -bna -o prid. (ȅ-ȋ) ki se mu ne da izogniti: neizogibna nesreča; prepozno je spoznal, da se bliža neizogibni pogubi; neizogibna smrt, usoda; trčenje je bilo neizogibno / opraviti neizogibno dolžnost / iron. neizogibni slavnostni govor so poslušali brez zanimanja ∙ redko ti ukrepi so bili neizogibni nujni nèizogíbno prislov od neizogiben: neizogibno bližati se nesreči // ekspr. poudarja trditev: to je neizogibno potrebno
| Strežnik ZRC SAZU | Pripombe | Iskalnik: NEVA |