Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     nastavljavec nastavljávec  -vca m (ȃ) kdor nastavlja (živalim) pasti, zanke: nastavljavec je prišel pogledat, če se je kaj ujelo / nastavljavec pasti, zank // nav. ekspr. kdor kaj nastavlja sploh: ujeli so nastavljavca bomb