Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     naseben nasében  -bna -o prid. (ẹ̑) filoz. ki obstaja neodvisno od človeške zavesti: nasebna obstojnost biti ◊ geom. nasebna senca senca na ploskvi, skozi katero naj bi svetlobni žarki izstopali