Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     narokavnik narokávnik  -a m (ȃ) nav. mn. iz blaga narejen, do komolca segajoč ščitnik za rokav: natikati si narokavnike / v pisarni je sedel v črnih narokavnikih