Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     naročaj naróčaj  tudi naročáj -a m (ọ̑; ȃ) knjiž. naročje: vzeti otroka v naročaj; držati, imeti kaj v naročaju / naročaj drv; konjem je prinesel naročaj sena