Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     naredbodajalec naredbodajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) jur. kdor daje odredbe, odloke, ukaze; odredbodajalec: naredbodajalec za izvršitev finančnega načrta sklada / bil je glavni naredbodajalec za zasedeno ozemlje