Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     naravnosten narávnosten  -tna -o prid. (á) zastar. 1. neposreden, direkten: naravnosten dotik / imeti naravnostne dokaze / mož je bil naravnosten, odkrit 2. ki vodi naravnost: iti po naravnostni poti