Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     naramnik narámnik  -a m (ȃ) 1. knjiž. epoleta: uniforma z generalskimi naramniki 2. redko krušnjak: na hrbtu je nosil naramnik 3. trak iz usnja za čez ramo: pionirji v prometni službi imajo bel pas in naramnik