naprezati naprézati -am nedov. (ẹ̄) 1. napregati: kmet je naprezal konje / naprezati voz 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, s samostalnikom izraža veliko intenzivnost dejanja, kot ga določa samostalnik: čakal je in ves čas naprezal oči in ušesa / naprezati sluh, spomin naprézati se ekspr. opravljati kako delo z veliko truda, napora: vsak dan se mora naprezati; naprezati se na polju, pri gospodinjstvu / igralcem se ni bilo treba preveč naprezati, da so jih premagali
| Strežnik ZRC SAZU | Pripombe | Iskalnik: NEVA |