Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     napotovati napótovati  -ujem nedov. (ọ̑) knjiž. biti v napoto, ovirati: nikomur ne bom napotoval; slabo vreme nama je napotovalo; plašč mu je pri hoji napotoval / ekspr. izobrazba mu gotovo ne bo napotovala