Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     napošev napošév  prisl. (ẹ̑) star. postrani, poševno: razpoka gre napošev čez steno; napošev odrezano blago; napošev padajoči žarki




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA