Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     namesten namésten  -tna -o prid. (ẹ̑) star. ki je namestnik koga: namestni predstojnik samostana ∙ namestni učitelj nekdaj učitelj pripravnik, suplent // nadomesten: vojaška enota je poslala po namestne konje