Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     nadmodriti nadmodríti  -ím dov., nadmódril; nadmodrèn (ȋ í) knjiž. prekositi, preseči v modrosti, zvitosti: mislil je, da ga kmečki človek ne more nadmodriti; nadmodriti hočejo drug drugega