Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     mušketir mušketír  -ja m (í) 1. nekdaj vojak, oborožen z mušketo: mušketirji in arkebuzirji 2. nav. mn., ekspr. nerazdružljiv tovariš: on je bil eden od štirih nepozabnih teniških mušketirjev / šalj. to so bili trije mušketirji našega razreda




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA