Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     mrk mŕk  -a m (ȓ) 1. delno ali popolno zakritje nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom: mrk je nastopil, se je začel ob desetih; opazovati mrk / delni, popolni mrk; lunin, sončni mrk ♦ astr. kolobarjasti sončni mrk pri katerem zakrije Luna osrednji del Sonca 2. zastar. mrak, tema: mesečina in mrk