Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     motilec motílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) kdor moti: motilci nočnega miru, javnega reda / kadar je delal, ni maral motilcev ♦ jur. motilec posesti kdor samovoljno ovira ali otežuje posestnika pri izvrševanju posestnih dejanj