Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     mokrač mokráč 1 -a m (á) ekspr., redko kdor nehotno, bolezensko izpraznjuje mehur v spanju: mokrači so lahko otroci in tudi odrasli




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA