Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     mojstrija mojstríja  -e ž (ȋ) nav. ekspr. dejanje, za katero je potrebna velika izurjenost, spretnost: žival se je kmalu naučila vsakovrstnih mojstrij; biti vešč kaki mojstriji / to ni samo tehnična mojstrija