mogočiti mogóčiti -im nedov. (ọ́ ọ̑) knjiž. 1. ekspr. zelo samozavestno, ošabno govoriti: po pravici! je mogočil 2. redko omogočati: to bi mogočilo nekakšno trajno prehodno obdobje mogóčiti se mogočno stati, razprostirati se: na hribu se mogoči grad
| Strežnik ZRC SAZU | Pripombe | Iskalnik: NEVA |