Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     mladič mladìč  -íča m ( í) 1. žival v prvem obdobju življenja: mladič raste, se lepo razvija; mladiči še sesajo; stare živali prodaja in kupuje mladiče; sinica je pitala mladiče s črvi; gnezdo mladičev // živalski potomec v odnosu do staršev: mačka ima pet mladičev; dojiti, izvaliti, skotiti mladiče; medvedji, opičji, ptičji mladič 2. ekspr. mlad, navadno še neizkušen človek: taki mladiči se ogrevate za marsikaj; ne poslušaj teh golobradih mladičev




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA