Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     minstrel mínstrel  -a m (ȋ) lit., zlasti v angleškem okolju, v srednjem veku pesnik in pevec na plemiškem dvorcu, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na glasbilo: trubadurji in minstreli