Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     minometalec minometálec  -lca [tudi u̯c] m (ȃ) 1. vojak, izurjen za ravnanje z minometom: artileristi in minometalci 2. minomet: zaplenili so top in tri minometalce