Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     miličnik milíčnik  tudi míličnik -a m (ȋ; ȋ) uniformirani pripadnik uprave javne varnosti: miličniki so kmalu prišli; miličnik je zahteval, naj mu pokaže osebno izkaznico; obtoženec v spremstvu dveh miličnikov / prometni miličnik