Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     mesečnost mésečnost  -i ž (ẹ̑) stanje človeka, ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal: natančnejši vzroki mesečnosti še niso znani; hodil je kot v mesečnosti