Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     mesarjenje mesárjenje  -a s (á) glagolnik od mesariti: smrt je ujetnike rešila nadaljnjega mesarjenja; mesarjenje samega sebe / sprva enakopraven boj se je spremenil v pravo mesarjenje