Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     mehurka mehúrka  -e ž (ū) bot. grm z rumenimi cveti in mehurjasto napihnjenimi plodovi, Colutea arborescens: posaditi mehurko v parku ◊ zool. mehurke žabe z majhno glavo in razmeroma širokim trupom, ki se lahko napihne, Brevicipitidae




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA