Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     mehanik mehánik  -a m (á) 1. kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem, sestavljanjem strojev, tehničnih priprav: poklicati mehanika; pokvarjeno kolo je odpeljal k mehaniku; učiti se za mehanika; ladijski, letalski mehanik / fini, precizni mehanik finomehanik 2. žarg. strokovnjak za mehaniko: pri tej znanstveni nalogi sodelujejo kemiki, matematiki in mehaniki




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA