Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     megaron mégaron  -a m (ẹ̑) pri starih Grkih hiša s samo enim, pravokotnim prostorom: oblika grškega templja se je razvila iz megarona // glavni stanovanjski prostor z ognjiščem, navadno za moške: gosta so sprejeli v megaronu