Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika
mečkav mečkàv -áva -o [mǝč tudi meč] prid. (ȁ á) 1. knjiž., redko ki se (rad) mečka: mečkavo blago 2. ekspr. ki počasi dela: mečkav človek / mečkava hoja mečkávo prisl.: mečkavo se je odpravljala od doma