Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     mečica méčica  -e ž (ẹ́) mehki spodnji del uhlja: predreti mečice; vlekel ga je za obe mečici; na mečicah je imela pripete uhane / ušesna mečica // navadno s prilastkom mehek del česa, navadno dela telesa: na mečici dlani je bila porezana koža; mečica prsta blazinica




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA