meča méča 1 -e ž (ẹ́) navadno s prilastkom mehki ali mehkejši del česa: meča buče; iz meče (kruha) je iztrgal košček in ga začel oblikovati med prsti iz sredice ♦ anat. zobna meča vsebina zobne votline; zobna pulpa
Strežnik ZRC SAZU | Pripombe | Iskalnik: NEVA |