meander meánder -dra m (á) 1. um. okras v obliki niza iz pravokotno lomljenih črt: okrasiti z meandri; pren., knjiž. meander žil na licih 2. geogr. močna vijuga reke, okljuk: zaradi meandrov je plovba po reki počasna
| Strežnik ZRC SAZU | Pripombe | Iskalnik: NEVA |