Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     marmor mármor  -ja m (á) kamnina, ki se da gladiti in se uporablja zlasti v kiparstvu in gradbeništvu: lomiti, pridobivati marmor; izklesati kip iz marmorja; sedel je mirno, kot bi bil iz marmorja / obložiti steno z marmorjem / beli, črni, žilnati marmor; kararski, podpeški marmor ♦ petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz zrn kalcita in dolomita




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA