Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     manipel manípel  -pla m (í) zgod., pri starih Rimljanih vojaška enota iz dveh ali treh centurij: poveljevati maniplu ◊ rel. manipel nekdaj liturgično oblačilo za na roko iz istega blaga kot mašni plašč