Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     mandelj mándelj  -na in -dlja [dǝl] m (á) 1. sad mandljevca, zlasti njegovo jedrce: jesti, lupiti mandeljne; praženi, sesekljani mandeljni ♦ bot. grenki mandelj ki ima zelo grenka jedrca, Amygdalus communis var. amara 2. nav. mn. vsak od dveh limfnih organov v žrelu: odstraniti mandeljne; vnetje mandeljnov




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA