Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     mag mág  -a m (ȃ) 1. pri starih Medijcih in Perzijcih svečenik, vedež: modrost magov 2. knjiž. čarovnik: mag s čarovno palico / ekspr. bil je mag pesniške besede