Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     luftar lúftar  -ja m (ú) žarg. lahkomiseln, neresen, nereden človek: na tega luftarja se ne moremo zanesti / kaj, ona hodi s tistim luftarjem?




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA