Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     lučalo lučálo  -a s (á) v starem in srednjem veku orožje, ki se meče, ali priprava, s katero se meče: kopje in druga lučala ◊ tekst. del statev, ki meče čolniček skozi zev