Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     lončen lončén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz (žgane) gline: lončena pipa, piščalka; lončena posoda, skleda / lončena peč ♦ etn. lončeni bas ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA