Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     listnik lístnik  -a m (ȋ) 1. gozd, v katerem se grabi listje: ko bo goščava očiščena, bo postala dober listnik 2. nar. koš za listje: basala je listnik, a se ji je listje sproti sesipalo (F. Bevk) 3. redko listnjak: listnik je poln