Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     lira líra 2 -e ž () 1. pri starih Grkih glasbilo s strunami, napetimi na okvir iz dveh ukrivljenih ročic: brenkati na liro / spremljati petje z liro; pren., vznes. rojenice so mu podarile liro; pesnikova lira je umolknila 2. teh. priprava, del priprave, podoben liri: zaklana perutnina se obešena na lirah pomika skozi dvorano ◊ astr. Lira ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Vega




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA