bel bél -í [beu̯] ž (ẹ̑) 1. les. svetlejši les na obodu debla; beljava: bel je že preperela 2. vet. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena: konj ima bel ◊ anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju
Strežnik ZRC SAZU | Pripombe | Iskalnik: NEVA |