Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     levit levít  -a m () 1. rel. naslov za duhovnika, diakona, kadar streže pri bogoslužju, zlasti pri slovesni maši: k oltarju je pristopil škof z leviti / maša z leviti asistirana maša 2. pri starih Judih pomočnik duhovnika pri daritvi v templju: veliki duhovnik v spremstvu levitov 3. mn., šalj., redko opominjanje, oštevanje: kdaj bo konec teh levitov ∙ šalj. brati, peti komu levite oštevati ga




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA