Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     lešnikar léšnikar  -ja m (ẹ́) zool. 1. ptica z močnim kljunom in kratkim repom, ki se hrani predvsem z gozdnimi sadeži; krekovt: krek, krek, hrešči lešnikar 2. hrošč, katerega ličinka uničuje lešnike, Balaninus nucum